Kako postati kooperativen sodelavec, ki zna komunicirati asertivno

NAMEN

V praksi velja pravilo, da je v pogovoru uspešen tisti, ki upošteva tri najpomembnejša pravila dobrega dialoga. Prvo zahteva, da se naučimo poslušati, upoštevati in spoštovati druge ter si prizadevamo, da drugi poslušajo, upoštevajo in spoštujejo nas. Drugo določa, da je treba prepoznati svoje in sogovornikove odzive, ki odločilno vplivajo na potek pogovora, ter se zavedati, kateri odzivi so primerni in katere bo treba opustiti. Tretje pa uči, kako priti do skupnega cilja. Poti so različne; najučinkovitejša in najprimernejša bo pot asertivnega komuniciranja.

Z njeno pomočjo bomo lahko ustvarili dobre medosebne odnose in dosegli želene rezultate. Pomembno pa je, da poznamo načine, kako doseči skupni cilj, pri tem pa upoštevati interese posameznikov. Predvsem bo treba poznati načine, kako voditi dialoge, ko vedenje sodelavcev postane moteče, skupni cilji in rezultati pa ogroženi.

VSEBINA

1. KAKO KOMUNICIRAMO

   • kako se najpogosteje pogovarjamo,
   • kaj je zaželeno in kaj bi bilo treba opustiti,
   • kaj pomeni obrambno ali intuitivno vedenje,
   • zakaj izbiramo agresivno (strategija boja), pasivno (strategija bega) in pasivno-agresivno vedenje (manipulacija ali dvojna sporočila);
   • kakšni so njuni kratkoročni in dolgoročni učinki,
   • kaj dosežemo, če se tudi nebesedno vedemo agresivno ali pasivno,
   • kako opustiti agresivno in pasivno vedenje in razviti asertivno?

2. ASERTIVNO VEDENJE

• • kaj je asertivno vedenje,
  • kaj lahko v pogovorih dosežemo, če upoštevamo: jaz sem v redu, ti si v redu;
  • temelj asertivnosti: spoštovanje.

3. KAKO SE ASERTIVNO ODZVATI, DA BODO DRUGI RAZUMELI NAS

• • kako povedati, da nas nekaj moti, nam ni všeč, da imamo pomisleke, da nas je nekaj prizadelo, presenetilo …
  • kako izraziti oziroma obvladati svoja čustva,
  • kako se odzvati na besedne napade, očitke, žalitve ali grožnje,
  • kaj je treba upoštevati v pogovorih s »težavnimi« sogovorniki?

4. KAKO SE ASERTIVNO ODZVATI, DA BOMO MI RAZUMELI DRUGE

• • kaj storiti, če se spremenijo čustva sogovornika, njegovo vedenje pa postane moteče;
  • upoštevajmo tri temeljne pristope: raziskati, preveriti, potrditi;
  • kako sogovornika besedno in nebesedno spremljati?

5. TEMELJNA NAČELA KOMUNICIRANJA

• • ločimo oceno značaja od opisa vedenja (in oceno vedenja od opisa vedenja),
  • ločimo objektivni opis od subjektivne interpretacije,
  • ločimo posploševanje in domneve od konkretnega opisa dejstev in zaznav,
  • pustimo človeku, da si reši čast;
  • odličnost komuniciranja je opisovanje iz treh zaznavnih položajev; za to pa potrebujemo pet komunikacijskih orodij.

6. STEBRI ASERTIVNEGA KOMUNICIRANJA

• • aktivno poslušanje,
  • kako reči ne,
  • kako povedati kritiko,
  • kako sprejeti kritiko (še posebej takrat, kadar ni upravičena),
  • kako povedati neprijetno novico,

• • kako izreči prošnjo?

CILJI – koristi za udeležence

• • Naučili se boste pristopov, s katerimi boste lahko opustili agresivno, pasivno in manipulativno vedenje.
  • Spoznali boste načine, kako s sogovorniki ustvariti dober stik.
  • Spoznali boste načine, kako asertivno voditi dialoge, kadar želite, da vas bodo drugi razumeli in boste vi razumeli druge.
  • Naučili se boste na situacijo pogledati iz treh različnih položajev, pri tem pa izbrati najprimernejše komunikacijsko orodje.
  • Spoznali boste model t. i. partnerskega odnosa in se ga naučili uporabljati v praksi.
  • Naučili se boste načinov, kako lahko »obvladate« sebe, sogovornike in celotno situacijo.
  • Izdelali boste načrt, kaj bi bilo v komuniciranju s sodelavci treba še izboljšati, da boste prispevali svoj delež k boljšim medosebnim odnosom in trdnejšemu sodelovanju.

IZVEDBA DELAVNICE

V živo ali on-line z različnimi spletnimi orodji (Zoom, MS Teams); število ur v enem srečanju po dogovoru z naročnikom

METODE DELA

Učna delavnica – predavanje, vaje, diskusija, individualno delo, delo v dvojicah in manjših skupinah, študije primerov, simulacije vsakdanjih situacij.

TRAJANJE

Temeljni program obsega 16 pedagoških ur, skrajšani pa 8 pedagoških ur, pri čemer zaradi manjšega števila ur program vsebuje manj praktičnih vaj in primerov. Kadar pa želimo posameznike v skupini temeljito izuriti, naj usposabljanje traja vsaj 24 pedagoških ur.

ŠTEVILO UDELEŽENCEV

Na delavnici je zaželenih največ 20 udeležencev, na treningih pa do 10 udeležencev. Seveda se glede na naročnikove želje oz. potrebe število udeležencev prilagodi.

CENA

Cena posamezne oblike – delavnice, treninga ali zgolj predavanja – je odvisna od več dejavnikov: trajanja, števila udeležencev, dodatne priprave zaradi želja naročnika, analize njihovega trenutnega stanja in priprave konkretnih možnih rešitev … Zato jo oblikujemo skupaj z naročnikom.