Kakšni »tipi« smo? Myers – Briggsova tipologija osebnosti

»Poglej, najprej dokončaj eno nalogo, potem pa se loti naslednje. Ti pa delaš vse povprek. V takem neredu se res ne moreš znajti«.

Ste morda kaj podobnega že slišali? Morda je sledilo nadaljevanje:

»Pri takem neredu, ki ga imaš na delovni mizi, res ne moreš delati. Le kako lahko kaj najdeš?« Kaj ste mu odgovorili? Najverjetneje ste pojasnili, da vam je ljubši delovni nered in da se v njem veliko bolje znajdete …
Zakaj je tako? Zato, ker smo ljudje različni« tipi«. Govorimo o tipologiji osebnosti. Že Jung, švicarski psiholog, je poudarjal, da se ljudje rodimo s preddispozicijami za različna osebnostna nagnjenja. Razvoj teh nagnjenj pa je odvisen predvsem od vzgoje oziroma okolja. Tako si vsak posameznik oblikuje temeljne življenjske funkcije. Prav zaradi njih nas v življenju določeni ljudje, naloge, dogodki, celo življenje samo privlačijo ali do njih čutimo odpor.

Myers – Briggsova tipologija osebnosti

Jungovo delo sta nadaljevali dve znanstvenici. Mati in hči, Katharine Briggs in Isabel Briggs Myers, ki sta oblikovali tipologijo osebnosti, s katero lahko temeljiteje spoznamo svoje vedenje, odzive, delovanje in sodelovanje z ljudmi. Oblikovali sta štiri življenjske funkcije, ki nas v življenju usmerjajo:

1. orientacija pozornosti– načini vzpostavljanja stika
2. sprejemanje informacij– načini zaznavanja situacij
3. predelava informacij– načini odločanja
4. življenjska naravnanost– načini orientacije v življenju

Vsaka življenjska funkcija vsebuje dva temeljna tipa – kot dva dela iste palice. Seveda vsak človek razpolaga z obema tipoma, pomembno pa je, kateri tip mu prevladuje.

1. Orientacija pozornosti – načini vzpostavljanja stika
   Pri ljudeh ugotavljamo dominantnost med dvema oblikama: introvertiranostjo (I-tip) in ekstravertiranostjo (E-tip). Značilnosti introvertiranega tipa (25 % ljudi) so: samevanje, notranji mir, razmišljanje. Je miren in tih človek, dober poslušalec, ki se trudi razumeti svet. Potrebuje zasebno sfero. Kadar je utrujen, želi biti sam s sabo. Svoja čustva raje ohrani zase. Je zadržan, miren, potrebuje distanco. Lahko bi rekli, da daje življenju globino. Kadar je na primer v družbi, se raje pogovarja z enim ali dvema osebama o eni zadevi, o tej pa želi razpravljati poglobljeno, podrobno. Popolnoma drugače pa deluje ekstravertiran tip človeka (75 % ljudi), za katerega je značilno: druženje, zunanje dogajanje, širina. Kadar je utrujen, gre najraje med ljudi, od katerih bo črpal svojo energijo. Je aktiven človek, ki rad govori. Zanj je manj pomembno, da bi svet razumel, on ga želi spreminjati. Kadar je na primer v družbi, bo užival, če se bo pogovarjal z veliko ljudmi. Ima raje bežne, površinske pogovore o več temah hkrati. Bistvena razlika med I-tipom in E-tipom je v njunih odzivih. E-tip bo najprej odreagiral, potem bo premislil. I-tip pa najprej premisli, potem odreagira, če sploh odreagira. Introvertu se zdi ekstravert površinski človek, morda ga celo označi za »gobezdača«. Ekstravertu pa introvert deluje nezanimivo, vase zaprto, celo potuhnjeno.
    
2. Sprejemanje informacij – načini zaznavanja situacij
   Pri tej življenjski funkciji je pomembna predelava podatkov. Imamo dva tipa. Prvemu prevladuje čutno zaznavanje (S-tip – sensation), drugemu pa intuicija (N-tip). Značilnosti S-tipa (75 % ljudi) so: izkušnje, sedanjost – deluje tukaj in zdaj, pomembna so dejstva, resničnost: kar obstaja tukaj in zdaj, opira se na svojih pet čutov. Lahko bi rekli, da živi v sedanjosti, uživa v tem, kar obstaja. Kadar se loti nove naloge, najprej preveri navodila in se usmeri na podrobnosti, zanj so pomembni posamezni deli. Zaupa svojim izkušnjam, je realist. Njegovo nasprotje je N-tip (25 % ljudi). Zanj so pomembne: intuicija, prihodnost, nove možnosti, fantazija. Je ustvarjalen, teoretik in ne praktik, zanj je pomemben šesti čut. Raje ima širši pregled in ne podrobnosti. N-tip živi v prihodnosti, razmišlja, kaj bi lahko nastalo, se spremenilo. Sledi svojemu občutku, navodil se poslužuje kot zadnjo možnost. Zaupa svojim slutnjam, intuiciji. S-tip mu deluje dlakocepsko, materialistično. Ne razume, zakaj vse razume tako dobesedno. S-tip pa N-tipa vidi kot nestalnega, nepraktičnega sanjača, ki lebdi v zraku.
    
3. Predelava informacij – načini odločanja
   Naslednja življenjska funkcija zajema: misliti (T-tip, think) in čutiti (F-tip, feel), usmerja se na vrednotenje informacij. Za T-tipa (50 % ljudi) so pomembne: objektivnost, logika, analiza, pravičnost, načelnost. To je človek, ki odloča z glavo. Rad kritizira in takoj najde napake. Dobro analizira, išče resnico. Pomembna so mu načela resničnosti in pravičnosti, zato deluje hladno, premišljeno, celo vzvišeno. F-tipu (50 % ljudi) pa so pomembne: subjektivnost, čustva, sočutje, človečnost, socialne vrednote. Odloča se s srcem. Ocenjuje spontano, napake lahko tudi spregleda. Ljudi zna dobro razumeti. Prednost daje osebnim prepričanjem, ne zgolj objektivni logiki. Želi si odnosov in harmonije. Pomembni so mu medosebni odnosi in harmonija, zato deluje čustveno, včasih celo nekoliko zmedeno. T-tip ga označi kot človeka, ki živi v oblakih. F-tip pa za T-tipa pravi, da je kot ledena kocka ali kot računalniški program.
    
4. Življenjska naravnanost – načini orientacije v življenju
   Tu pa se srečamo z dvema pristopoma: soditi (J-tip, judge) in zaznavati (P-tip, percept). J-tip je usmerjen k rezultatom, je urejen, zanj sta pomembna načrtovanje in red. Hoče načrtovati, se odločati in zaključevati stvari. Prednost daje urejenemu življenju. Ko se o nečem odloči, je zanj stvar opravljena in pozabljena. Ceni občutek oziroma zadovoljstvo, da je neko delo opravil do konca. Usmerjen je k rezultatom, k cilju. Potrebuje jasne meje in kategorije. Drži se rokov, zato vnaprej načrtuje. Rad ima jasne poteke in ustaljene rutine. P-tip pa je usmerjen v postopke. Je spontan. Zanj so pomembni: prilagajanje, kreativni kaos, z odločitvami odlaša. Prednost daje prožnemu življenjskemu slogu. Odločanje ga lahko spravi v negotovost. Odloči se šele, ko ima zbrane že vse informacije. Usmerjen je na proces, na potek. Potrebuje brezmejno svobodo. S svojimi urniki si pride na jasno šele v zadnjem trenutku. Rad ima spremembe in raznolikosti, zato J-tipu deluje neorganizirano, neurejeno. Prepričan je, da se na P-tipa ne da zanesti. P-tipu pa J-tip deluje preveč strukturirano, označi ga kot mentalnega nasilneža, kot zarjavel kos železa, ki gre kot bik do svojega cilja.
    
   Iz teh štirih življenjskih funkcij tako nastane 16 tipov osebnosti (npr.: ISTJ-tip, ENFP-tip, ISFP-tip, ENTP-tip …).

Na sestanku

Kaj se zgodi na sestanku, ko se srečajo zelo različni tipi ljudi?
E-tip najverjetneje drugim ne bo pustil do besede. Preskakoval bo iz ene teme na drugo. I-tip se bo lahko zaprl vase, bo samo še razmišljal, zato ne bo več komuniciral z drugimi. S-tip bo hotel govoriti samo o konkretnih stvareh, zgubljal se bo v podrobnostih, N-tipa pa bodo zanimale strategije in nove možnosti, ustvarjal bo nove koncepte. T-tip se bo oglasil s kritiko, podrobno analizo podatkov, F-tipa pa bo zanimalo, kako bo vse skupaj delovalo na ljudi, kako se bodo počutili. J-tip bo hotel takoj določiti cilj, na osnovi znanih dejstev bo hotel čim hitreje priti do odločitve. P-tip pa bo hotel pridobiti še nove informacije in preveriti, kaj bi se dalo storiti …

Kakšen bo zaključek sestanka?

Članek je bil objavljen v reviji HRM leta 2010, , št. 33, str. 80.
www.hrm-revija.si