Kako postati ciljno usmerjen sodelavec, ki zna razumeti sebe in druge ter poiskati skupno rešitev

NAMEN

S sodelavci si želimo ustvariti dobre odnose, saj se zavedamo, da bomo le tako lahko dosegli želene rezultate. Pomembno je, da znamo razmišljati ciljno, še vedno pa se je treba znati približati ljudem, razumeti njihove pomisleke, strahove, njihove želje, potrebe in pričakovanja. Treba je torej pravilno določiti skupni cilj, hkrati pa upoštevati interese posameznikov. Morda smo se le napačno razumeli, imamo drugačne predstave o poteku dela …

Kaj pa takrat, ko se naši interesi ne ujemajo ali celo izključujejo, morda tudi o skupnih ciljih razmišljamo drugače? Nastanejo napetosti, vsak vztraja pri svojem. Morda takrat celo pozabimo na pravila komuniciranja in reševanje problemov usmerimo na osebno raven. Sprožijo se čustva, morda celo osebni napadi, žalitve …

V takih trenutkih bi bilo treba upoštevati temeljno pravilo reševanja konfliktnih situacij:

Ločimo problem od ljudi, bodimo trdi s problemom in mehki z ljudmi. Ne rešujmo problemov tako, da napadamo ljudi. Skupaj z ljudmi »napadimo« problem.

Če bomo upoštevali še naslednje pravilo:                                                                                                                    »Ne iščimo krivcev v preteklosti, iščimo rešitev za prihodnost«,                                                                              nam bo šlo še veliko lažje.

VSEBINA

1. KAJ JE KONFLIKT, KDAJ IN KAKO NASTANE

• na kakšen način človek zaznava problem,
• kje se problemi pojavijo (v človeku, morda v njegovem modelu sveta, zunaj njega …),
• kakšni so posameznikovi kriteriji za prepoznavanje problema,
• kaj kriteriji vsebujejo (naša prepričanja, vrednote, izkušnje, čustva, interese, pričakovanja, potrebe … ),
• kakšni so najpogostejši odzivi?

2. PROCES REŠEVANJA KONFLIKTNIH SITUACIJ

• kaj je problemsko in kaj želeno stanje,
• kako sogovornike usmerjamo iz problemskega v želeno stanje,
• kakšna orodja pri tem lahko uporabljamo,
• kako obvladovati svoja in sogovornikova čustva,
• kako obvladovati svoje in sogovornikove odzive,
• kakšna je časovna naravnanost reševanja konfliktnih situacij?

3. PASTI TEŽAVNIH POGOVOROV (harvardska metoda)

• vsak pogovor združuje tri temeljne pogovore:

pogovor »kaj se je zgodilo«,                                                                                                                              pogovor o čustvih,                                                                                                                                          pogovor o identiteti;

• kako jih ločimo in k vsakemu učinkovito pristopimo,
• kako raziskujemo resnico, namen in krivdo; najpogostejše napake,
• kakšna je razlika med namenom, vedenjem in vplivom?

4. TEMELJNA NAČELA REŠEVANJA PROBLEMOV (HARVARDSKA NAČELA)

• štiri temeljna izhodišča:

ljudje, interesi, možnosti, merila;

• štiri temeljna načela:

ločimo ljudi od problema,

osredotočimo se na interese, ne na položaje (priznajmo in upoštevajmo interese posameznikov, poiščimo skupne interese, problem postavimo pred odgovor, glejmo naprej, ne nazaj);

vztrajajmo na temelju objektivnih meril,

poiščimo več možnih rešitev.

CILJI – koristi za udeležence

• Spoznali boste načine, kako se najpogosteje odzovete v konfliktnih situacijah.
• Zavedali se boste, kaj se v takih situacijah dogaja z vami in sogovorniki.
• Naučili se boste izbirati svoje odzive (ne pa se intuitivno odzivati, kadar ste napeti, nervozni, jezni …).
• Naučili se boste proaktivnih odzivov pri reševanju konfliktov.
• Spoznali boste največje napake pri reševanju konfliktov (biti prepričan, da imam prav; vem, da ima sogovornik slab namen, in iskati tistega, ki je kriv).
• Naučili se boste načinov, kako te napake odpraviti.
• Naučili se boste upoštevati subjektivna in objektivna merila za iskanje rešitev.
• Naučili se boste iskati rešitve, s katerimi boste v prihodnje učinkoviteje sodelovali in dosegali boljše rezultate (dosegli postavljene cilje).

IZVEDBA DELAVNICE

V živo ali on-line z različnimi spletnimi orodji (Zoom, MS Teams); število ur v enem srečanju po dogovoru z naročnikom

METODE DELA

Učna delavnica – predavanje, vaje, diskusija, individualno delo, delo v dvojicah in manjših skupinah, študije primerov, simulacije vsakdanjih situacij.

TRAJANJE

Temeljni program obsega 16 pedagoških ur, skrajšani pa 8 pedagoških ur, pri čemer zaradi manjšega števila ur program vsebuje manj praktičnih vaj in primerov. Kadar pa želimo posameznike v skupini temeljito izuriti, naj usposabljanje traja vsaj 24 pedagoških ur.

ŠTEVILO UDELEŽENCEV

Na delavnici je zaželenih največ 20 udeležencev, na treningih pa do 10 udeležencev. Seveda se glede na naročnikove želje oz. potrebe število udeležencev prilagodi.

CENA

Cena posamezne oblike – delavnice, treninga ali zgolj predavanja – je odvisna od več dejavnikov: trajanja, števila udeležencev, dodatne priprave zaradi želja naročnika, analize njihovega trenutnega stanja in priprave konkretnih možnih rešitev … Zato jo oblikujemo skupaj z naročnikom.