Predavanja in delavnice, psihoterapija, coaching
“Prava moč ni v vladanju, denarju ali orožju, temveč v globokem, notranjem miru,”uči Thich Nhat Hanh. Če pomislimo na poslovni svet, o notranjem miru težko govorimo. Pa so brez tega uspehi, odlični rezultati, gospodarska rast … sploh mogoči? Se človek zaveda, kaj počenja – sebi in drugim? Kdaj sploh pomisli, kako zelo je nesrečen, osamljen, obupan, ko se dan za dnem napreza, da bo imel več, zaslužil še več, postal močnejši, vplivnejši, uglednejši …? Kaj bo potem, ko bo (bi) vse to imel? Postal bo še bolj nesrečen, osamljen in obupan, ostal bo sam s svojo bolečino. Pa si tega želi?
Nekaj podobnega sem se spraševala, ko sem prebirala drobno knjigo Delo; kako najti veselje v vsakem trenutku. Predvsem se mi je zdela najpomembnejša njegova misel, da lahko zadovoljstvo in notranji mir najdemo na vsakem koraku, za kar ne potrebujemo nobenih prizadevanj ali naprezanj po več in še več. Pomembno se je zavedati samo sedanjega trenutka, v katerem resnično živimo. Kaj pa počenjamo ljudje? Obremenjeni smo s preteklostjo, skrbi nas prihodnost, ne znamo pa zaživeti – zares živimo samo tukaj in zdaj; samo to je resnično.
Začeti je treba preprosto – pri vdihu in izdihu. Tako vadimo pozornost trenutka. Thich Nhat Hahn v svoji knjigi razmišlja: »Dobro se je vprašati, ali znamo ustvariti občutek veselja, se znamo sprostiti in uživati ob kosilu; ali vdihnemo, preden dvignemo telefon ali odidemo na naporen sestanek.« Prav tako je pomembno, kaj doživljamo, ko si umivamo zobe, oblačimo, zajtrkujemo … Kaj po navadi takrat počnemo? Najverjetneje smo z mislimi že v službi. Obremenjujemo se, kako bo na sestanku, kako se bo vedel direktor, ali bo spet slabe volje … Prihitimo v službo in spijemo kavo. Ko pijemo kavo, s sodelavci morda še premlevamo včerajšnji sestanek, ki ni bil ravno uspešen … Že hitimo na drug sestanek, kjer se celo začnemo prepirati. V mislih se vidimo, kako krasno bo po službi sedeti na terasi ali vrtu. Čez nekaj ur sedimo na terasi ali vrtu ter razmišljamo, da moramo zvečer napisati zaključno poročilo. Ko pišemo poročilo, razmišljamo, kako prijetno bo spati. Preden zaspimo, razmišljamo, kako naporen dan imamo pred seboj … Kdaj bomo zares začeli živeti? Živeti v sedanjosti »tukaj in zdaj« v polnem stiku s sabo – ko bomo občutili notranji mir in začutili življenje ter spoznali, da je življenje lahko tudi lepo … Le ob vdihih in izdihih.
Thich Nhat Hahn pravi: »Nagnjeni smo k hitenju, tudi svoje delo skušamo opraviti hitro. To nam je prišlo v kri. S pozornim dihanjem lahko prepoznate to navado. Pozornost vam pomaga, da se ustavite in ne postanete žrtev naglice. Če znamo živeti v vsakem trenutku vsakdana, ne bomo tarča stresa. Med zajtrkom, pomivanjem posode, vožnjo na delo, uživamo v zajtrkovanju, umivanju posode in vožnji na delo.« Kdaj ste nazadnje pili kavo – samo pili kavo – in uživali v okusu kave, pri tem pa ste bili pozorni na dihanje in svoje telo. Kdaj nazadnje ste se samo umivali? Uživali, ko ste bili pozorni na dihanje, na curek vode, na dišeč gel, pod katerim je koža postajala volja, mehka, gladka …
Thich Nhat Hanh je prepričan, da bomo z redno vadbo pozornega dihanja, najsi bo to leže, sede ali stoje; stres, konflikti in napetost v telesu in umu počasi izginjali. Pojasnjuje, kako se pritožujemo, da nimamo časa za počitek, za uživanje v tem, da samo smo, a razlog za to je v tem, da smo navajeni vedno nekaj početi.
Prvi korak je preprosta vaja, ki jo priporoča:
»Vdiha vam ni treba izsiliti. Dovolite, da pride povsem samodejno. Ne poskušajte ga nadzorovati. Samo naj bo tak, kot je – naj bo kratek ali dolg, hiter ali počasen, globok ali plitev. Samo začnite se ga zavedati. Pri dihanju si lahko rečete:
Ko vdihnem, se zavedam svojega vdiha.
Ko izdihnem, se zavedam svojega izdiha.
Ko vdihnem, se zavedam svojega telesa.
Ko izdihnem, sprostim napetost v telesu.
Ko se zavedate svoje vdiha in izdiha, samodejno nehate razmišljati. Zaustavitev misli je zelo koristna. Osredotočanje na dihanje vam lahko pomaga, da se prenehate vznemirjati zaradi težav v preteklosti ali negotovosti glede prihodnosti. Če ste ves čas ujeti v svoje misli, postanete utrujeni in ne zmorete biti resnično navzoči.«
To je samo ena od temeljnih vaj, da se znamo notranje umiriti, kar je tudi temelj za asertivnost. Ko bomo v stiku s sabo, bomo zaznavali, kaj se dogaja v nas – to bomo znali opisati, postaviti meje in se brez obramb postaviti zase. Lahko bomo prisluhnili sogovorniku in ga razumeli. Prav tako bomo suvereno navedli dejstva, pri njih vztrajali ali pa iskali skupne rešitve … Izbira, ali se bomo odločili za notranjo mirnost, stabilnost in trden odnos s sogovorniki ali pa za stres, slab imunski sistem, napetost in konflikte, je NAŠA. Začetek je preprost – začnimo se zavedati svojega dihanja.
V knjižici boste našli navodila in kratke vaje, kaj storiti s svojimi čustvi, kako umiriti jezo. Seveda je knjižica nastala pod peresom budističnega meniha, zato se nam lahko zdi, da je vsebina nekoliko odmaknjena od delovanja zahodnega človeka. Sama verjamem, da zahodnemu človeku prav to manjka – manjka hvaležnosti, sočutja, notranje mirnosti … Vse to pa so temelji za razvoj asertivnega oz. načelnega komuniciranja in trdnega sodelovanja z drugimi ljudmi.
Tatjana Zidar Gale