Predavanja in delavnice, psihoterapija, coaching
1. Ljudje se pritožujemo, da smo vedno bolj pod stresom, da ne moremo ali ne znamo več živeti? Tudi vzroke za nastanek raka pogostokrat pripišemo kar načinu življenja. Kako bi na to odgovorili onkologi?
Vloga psihološkega stresa na razvoj in izvor raka je področje večletnih raziskav, razprav in polemik. Jasnega dokaza, da bi psihični stres povečal tveganje za razvoj raka, nimamo. Res pa je, da je psihični stres pogosto povezan z nekaterimi razvadami, kot sta npr. kajenje in prekomerno uživanje alkohola ter nezdrave (premastne ali presladke) hrane. Te razvade so dejavniki tveganja za razvoj mnogih rakov in kroničnih bolezni.Izpostavljenost dejavniku tveganja seveda ne pomeni, da se bo bolezen zanesljivo razvila, ampak le, da je verjetnost, da se bo razvila, večja kot pri tistih, ki temu dejavniku niso izpostavljeni.
2. Kaj pa rak dojk? Po statističnih podatkih je pogostejši v razvitih državah – v Evropi na severu in zahodu, v Sloveniji pa je največ primerov v Zahodni in Osredni Sloveniji. Čemu bi lahko pripisali te vzroke?
Razlike v pojavnosti (incidenci) raka dojk in umrljivostjo za njim med raznimi svetovnimi področji, povečevanje incidence povsod po svetu ter spremembe obolevnosti pri priseljenkah s področij z manjšo ogroženostjo na področja z večjo nakazujejo, da na zbolevanje vplivajo dejavniki iz okolja in načina življenja.
3. Kdaj je pa vam najtežje? Kaj je za vas najbolj stresno?
Res je, da je rak vedno bolj obvladljiva bolezen z vedno večjim deležem ozdravljenih bolnikov. Zdravljenje pogosto ni lahko, zahteva veliko strokovnega znanja in neprestano spremljanje novosti, saj je onkologija veja medicine z verjetno najhitrejšim razvojem. V tem je tudi največja privlačnost naše stroke in nam daje zagon in energijo. Žal z današnjim znanjem še ne moremo pomagati vsem. Mnogokrat je bolezen neozdravljiva ali pa taka postane po že prejetem predhodnem zdravljenju. Pomagati je treba tudi tem bolnikom. Njim in svojcem je najtežje razložiti resnost bolezni in skorajšen slab izid bolezni. Takrat mi je zagotovo najtežje.
4. Kako pa je z odnosom zdravnik–bolnik? Lahko zdravnik s primernim pogovorom pacientom pomaga pri uspešnejšem zdravljenju?
Kaj vam o tem največkrat povedo vaše pacientke?
Odkrit odnos med zdravnikom in bolnikom je temelj uspešnega zdravljenja. Zdravnik mora poznati vse pomembne podatke, ne le o raku, pač pa tudi o predhodnih ali spremljajočih boleznih, zdravilih, ki jih pacient jemlje, življenjskih navadah in razvadah, pa tudi podatke o bolezni v družini. Na drugi strani je pomembno, da bolnik ve, kakšno zdravljenje ga čaka, kakšni so morebitni neželeni učinki med zdravljenjem in morebitne kasnejše posledice. Vedeti mora, kam in na koga se lahko obrne, če bo prišlo do težav ter zapletov. Bolnik s svojo boleznijo ne sme ostati sam. Pomembno je, da bolnik zdravniku zaupa in upošteva navodila. Samo tako bo zdravljenje potekalo po načrtu in uspešno.
V vsakdanjem delu se spopadamo s pomanjkanjem časa za vsakega posameznega bolnika. V našem timu za sistemsko zdravljenje raka dojk in uroloških rakov smo organizirali t. i. ambulanto za prve preglede, ki je ločena od številčno preobremenjenih terapevtskih ambulant. Tako imamo ob prvem stiku z bolnikom, ki pričenja s sistemskim zdravljenjem, zanj rezervirane nemotene tričetrt ure za prvi pogovor in razlago zdravljenja. Ta čas nam omogoči, da se z njim dobro spoznamo in mu podrobno razložimo načrt zdravljenja. Vsak bolnik dobi natančna ustna in pisna navodila za spopadanje z neželenimi učinki. Bolniku tako ponudimo tudi dovolj časa za morebitna vprašanja. Zelo je zaželeno, da je pri pogovoru prisoten tudi svojec. Tako manj informacij ostane preslišanih.
5. Kaj pa bi bila najboljša preventiva?
Koliko k zmanjševanju nastanka bolezni lahko pripomore zdrav način življenja, kot je zdrava prehrana, gibanje, dovolj spanja …?
Za rak dojke je dokazano, da je življenjski stil pomemben tako pri preprečevanju raka kot tudi pri preprečevanju ponovitve bolezni, ko ga bolnice že prebolijo. Tveganje za razvoj raka dojk povečuje debelost in prekomerno uživanje alkohola. Redna telesna aktivnost zmanjšuje tveganje.
6. Bi želeli še karkoli povedati zaposlenim v slovenskih podjetjih in institucijah?
Rak ni bolezen, ki se dogaja drugim in drugje. Je ena najpogostejših bolezni in se lahko dogodi tudi vam, v katerikoli starosti. Zagotovo je najpomembnejša preventiva. Pomemben je zdrav življenjski slog, brez kajenja in prekomernega uživanja alkohola, redno gibanje in zdrava, uravnotežena prehrana. S tem lahko v veliki meri zmanjšate verjetnost bolezni. Žal pa ne zagotovo. Zato priporočam, da se odzovete na povabilo v presejalne programe, kot so: ZORA za odkrivanje raka materničnega vratu in DORA za odkrivanje raka dojk ter programa SVIT za odkrivanje raka debelega črevesa in danke. Čim prej se rak odkrije, bolj je ozdravljiv. Če boste zboleli, se z boleznijo čim prej spopadite in zaupajte stroki. Oborožena je z veliko znanja in učinkovitim orožjem. Veliko večja je verjetnost, da boste iz boja z rakom šli kot zmagovalci in ne kot poraženci.