»Kaj mi boš govoril, kako naj delam?! Že 20 let sem tukaj, zato bolje vem, kaj je učinkovito delo.«Morda bo kdo svoj odziv še zaostril:
»Komaj si prišel, pa že poudarjaš, kako zastarele načine dela smo uporabljali. Če bi res delali tako slabo, nam ne bi uspelo ustvariti takega podjetja.«Kakšen odziv lahko pričakujemo na drugi strani? Najverjetneje se bo slišalo:
»Niste se izobraževali. Obtičali ste v času. Znanost in tehnologija vas je prehitela …«Kaj se bo zgodilo s sodelovanjem teh dveh ljudi? Priča bomo neuspešnemu sodelovanju dveh, ki bi lahko s pravilnejšim pristopom ustvarila boljše rezultate.
Kakšne strategije komuniciranja in sodelovanja na žalost uporabljata? Oba se poslužujeta neplodnega prepričevanja. Retorika jima tu ne bo kaj prida pomagala. Namesto nje potrebujeta sodelovanje: ne prepričevati drug drugega, kdo ima prav oziroma kdo je boljši, treba bo sodelovati in združiti moči. Manjka jima spoštovanje – spoštovanje identitete drugega, kot temu pravijo na Harvardu 1. Z napadi, očitki, nasprotovanjem, dokazovanjem oziroma protidokazovanjem drug drugemu rušita identiteto ali osebnostno ravnotežje in pričakujeta, da se bo drugi spremenil ter priznal svojo zmoto. Do tega seveda ne pride. Sodelovanje je ogroženo.
Kaj oba razmišljata? Zakaj sta zaskrbljena? Njuna zaskrbljenost ne nastane zaradi soočanja z drugim, nastane zaradi soočanja s samim seboj. Pri obeh je porušena samo-podoba. Razbit je občutek, kdo sta oziroma bi želela biti (kako naj ga sogovornik obravnava, vidi, sprejema kot osebnost). Sta se še sposobna pogovarjati o vsebini, dejstvih, postopkih, procesu dela …? Najverjetneje ne. Edino, kar je za njiju še pomembno, je ohranjanje identitete ali kar integritete – drug drugega prepričati, da sta oba vredna spoštovanja. Drug drugemu hočeta dokazati, da sta pomembna, močna, potrebna … Drug drugemu hočeta dopovedati, kakšne lastnosti imata. Želita, da te lastnosti druga stran tudi spozna in sprejme. Zato sta se ujela v začarani krog dokazovanja in protidokazovanja. Proces dela in rezultati pri tem trpijo. Če jih ne bosta dosegla, bosta ponovno krivila drug drugega … Pa vse samo zaradi ohranjanja svoje identitete ali občutka pomembnosti, ki ga znata graditi samo z zanikanjem drugega, z zanikanjem ali razvrednotenjem identitete drugega.
Če bi oba znala ločiti svoja eksplicitna in implicitna sporočila, bi veliko hitreje prepoznala svoje zmote in ovire pri njunem sodelovanju.
Eksplicitna sporočila Implicitna (neizrečena) sporočila
1. »Kaj mi boš govoril, kako naj delam?! Že 20 let sem tukaj, zato bolje vem, kaj je učinkovito delo.« | Mlajši si. Vem, da imaš več znanja. Sam pa imam več prakse. Ne dovolim, da takole ravnaš z mano. Bojim se, kaj bo sedaj. Tega ne bom pokazal. Branil bom sebe in svoj položaj. Preveč sem se ‘nagaral’. |
2. »Komaj si prišel, pa že poudarjaš, kako zastarele načine dela smo uporabljali. Če bi res delali tako slabo, nam ne bi uspelo ustvariti takega podjetja.« | Bojim se, da imaš prav. Ne dovolim pa, da me obravnavaš kot nepomembnega. Branil bom svojo samo-podobo. Hočem, da spoznaš moje kvalitete. Še vedno hočem biti pomemben. |
3. »Niste se izobraževali. Obtičali ste v času. Znanost in tehnologija vas je prehitela …« | O praksi bolj malo vem. Imam samo teoretično znanje. Hočem pa biti pomemben, hočem, da me spoštujete in priznate mojo avtoriteto. Edini argument je moja izobrazba. |
Kaj je potrebno za dobro sodelovanje
Strahovi o tem, da bi nas drugi obravnavali kot nekompetentne osebnosti, sprožijo neprimerno komuniciranje in neučinkovito sodelovanje. Kaj bi bilo treba storiti? Kako pomagati različnim generacijam, da združijo svoje potenciale in dosežejo učinkovite rezultate? Pomembni so naslednji koraki:
Potrebne bodo komunikacijske spretnosti:
IZBOLJŠAN PRVI IN DRUGI PRIMER: Praviš, da bi bilo bolje delati drugače … Lahko o tem poveš več? Kje vidiš takojšnje izboljšave? (…) Aha, vidim… Do sedaj smo delali (opis postopka).Kaj je bilo po tvoje v tem postopku učinkovito? Kaj bi še lahko obdržali? Sam vidim prednosti predvsem v … Ne vidim še koristi, če izpeljemo … Mi lahko pomagaš razjasniti … |
IZBOLJŠAN TRETJI PRIMER: Vem, da imaš veliko izkušenj. Zanima me, kako ste do sedaj …? Aha, delali ste …? Nam so na faksu pojasnjevali, kako pomembno je … Kako gledaš na te stvari? Kaj se ti zdi tu koristno? Kako bi lahko združila vašo prakso in te novosti? |
Sodelovati torej pomeni:
Povzeto po članku, ki je bil objavljen v reviji HRM leta 2008, št. 22, str. 76.
www.hrm-revija.si
1. Seminar: Managing the Difficult Business Conversation, Program on Negotiation at Harvard Law School.